Kategorija: e-izobraževanje

E-gradiva in e-storitve

Nepogrešljiv del e-izobraževanja so gotovo tudi e-storitve in e-vsebine. Njihova glavna značilnost je uporaba interneta. V šolstvu se e-storitve uporabljajo za podporo: upravljalsko-odločitvenega dela, finačnemu poslovanju vodenja pedagoške dokumentacije, pedagoško-didaktičnega dela.   Dostopnost e-storitev in e-vsebin, predvsem v didaktičnem delu izobraževanja močno omejujeta uporaba tujih jezikov (predvsem angleščine) in dostopnost (plačljivost, ustvarjanje množice računov…) Če se […]

Read More

e-tutor

V e-izobraževanju se srečujejo tri skupine akterjev: udeleženci, avtorji in strokovnjaki (večinoma skozi pripravljene e-vsebine) ter e-tutorji. E-tutor skrbi za izvedbo in zagotavlja, da udeleženci snov pravilno razumejo in jo dokončno usvojijo. Za uspešno izvedbo e-izobraževanja potrebuje tutor poleg strokovnih in pedagoških znanj ter kompetenc še mnoga znanja in kompetence s področja komunikacije, motivacije in […]

Read More
http://www.equitypandit.com/news_and_events/it-park-firm-in-singapore-aims-expansion-in-india/it-firm/

Mobilno učenje

Vedno bolj dostopne prenosne naprave so v zadnjih letih pospešile še en koncept e-izobraževanja, t.i. Mobile learning, mobilno izobraževanje. Zanj je značilna personalizacija učnega procesa ter razširjanje slednjega tudi izven šole: tako časovno kot prostorsko. Mobilno učenje je povezava med prilagodljivim (fleksibilnim) izobraževanjem in e-izobraževanjem. Prenosniki, tablični računalniki in pametni telefoni postavljajo pred izobraževalce nove […]

Read More

Obrnjeno učenje

Ideja kratkih posnetih predavanj iz MOOCs se je razvila v obliko obrnjenega učenja (flipped classroom), pri katerem samostojno učenje z ogledom kratkih posnetkov poteka izven šolskega prostora (in časa), učne ure pa so namenjene raziskovanju, sodelovalnemu delu, projektnemu delu, reševanju problemov, diskusiji… S tem na glavo obrnemo tradicionalno pedagoško paradigmo in čas, ko so učitelji […]

Read More

Odprta univerza

MOOC so svoje mesto najprej našli na univerzah, iz česar se je razvil pojem odprte univerze. Gre za univerze, ki so odprte tudi za ljudi brez formalnih akademskih kvalifikacij (za vpis v posamezne tečane ni pogojev) in poleg diplom in drugh znanstvenih nazivov podeljujejo tudi različne certifikate oz. le potrdila o opravljenih tečajih. Pojma odprta […]

Read More

Množična in odprta spletna predavanja

E-izobraževanje povečuje dostopnost neformalnega izobraževanja in s tem tudi njegovo demokratičnost. Zadnji odziv na potrebe družbe po prilagodljivi, učeči se delovni sili, so MOOCs (Masive Online Open Courses), prosto-dostopni spletni tečaji. Le ti so sestavljeni iz (krajših) video predavanj, domačega dela udeležencev na daljavo in interaktivnih študijskih forumov. Vrednotenje dela udeležencev, predvsem zaradi množičnosti tečajev […]

Read More

Kombinirano izobraževanje

E-izobraževanje od udeleženca zahteva veliko mero motivacije, samodiscipline, odgovornosti in vztrajnosti[1] , zato je pogosto povezano z obliko blended learning (mešano, hibridno, zlito ali kombinirano izobraževanje) (Roberto Carniero, 2007), pri kateri se srečanja v živo ter srečanja in aktivnosti na daljavo dopolnjujejo po premišljenem, didaktično utemeljenem načrtu. V tujini je na to temo opravljenih precej raziskav; […]

Read More

e-izobraževanje

Besedo e izobraževanje danes razumemo in uporabljamo v dveh pomeni: – v prvem pomenu gre le za uporabo sodobne IKT v procesu izobraževanja (npr. uporaba e-prosojnic in projektorja namesto grafoskopa, vsebine so dostopne v e-bliki in ne le na papirju…), – v celostnem pomenu pa gre za spremembo pedagoškega modela ter organizacije pouka, ki se […]

Read More

Pedagoško kolo

Model Pedagoškega kolesa Allana Carringtona učiteljem nudi priročne informacije, s pomočjo katerih lahko povežejo posamezno aplikacijo z učnimi dosežki, ki so neposredno povezani s sodobnimi pedagoškimi teorijami. Pri načrtovanju pouka jim pedagoško kolo pomaga poiskati orodja, s katerimi bodo najbolje podprli proces učenja in učencem omogočili razvijanje kompetenc 21. stoletja. Zaradi povezovanja teorije, prakse in […]

Read More

Glagoli po Bloomu

Bloomova digitalna taksonomija (ki jo je zasnoval Andrew Churches) podpisa smiselno rabo tehnologije v procesu učenja. Pri načrtovanju pouka, določanju kriterijev, vrednotenju in analizi učnih načrtov so nam v pomoč pomenski glagoli, ki definirajo aktivnosti učencev ob podpori tehnologije. Grafična upodobitev prikazuje razpon digitalne taksonomije, ki se začne z nižjimi miselnimi procesi na levi strani […]

Read More