Zgodovina turizma 2. letnik

Pripravil/a: Vesna Robnik
Šola: ŠC SG, Srednja šola Slovenj Gradec in Muta
Predmet: Zgodovina turizma
Tema:Geopark Karavanke

Dijaki 2. letnika so pri predmetu zgodovina turizma s pomočjo dokumentarne oddaje Geopark Karavanke https://4d.rtvslo.si/arhiv/naravni-parki-slovenije/174675927 in https://www.geopark-karawanken.at/slo/geopark-doivetje.html samostojno raziskovali to območje. Dijakinja je pripravila kratko filmsko popotovanju po slovenskem delu Geoparka, katerega je popestrila z legendami. Dijaki so svoja spoznanja in ugotovitve predstavili na Padletu, kjer so si delili sovrstniško povratno informacijo.

 

Cilji in kompetence:

• ločijo med pojmi krajinski, regijski, narodni in geopark
• razvijajo zmožnost orientacije na zemljevidu Slovenije ter jih poiščejo
• razvijajo kompetenco zbiranja podatkov in informacij ter jih znajo ovrednotit in uporabiti na danem primeru
• s pomočjo dokumentarne oddaje raziščejo primer Geopark Karavanke
• pojasnijo in ovrednotijo pomen Geoparka za razvoj turizma
• ocenijo uspešnost čezmejnega sodelovanje z Avstrijo

Potek dela in navodila:

1. Preko videokonferenčnega srečanja z dijaki ponovimo delitev naravnih parkov v Sloveniji ter pojasnim pojem geoparka, vidimo razgovor o geoparkih na območju Slovenije
2. V spletni učilnici so dijaki dobili naslednja navodila:
S pomočjo dokumentarne oddaje na RTV SLO https://4d.rtvslo.si/arhiv/naravni-parki-slovenije/174675927 in spletne strani https://www.geopark-karawanken.at/slo/geopark-doivetje.html so pripravili kratek povzetek. Dijakinja pa je v obliki fotozgodbe predstavila svoje raziskovanje Geoparka in Pece.

V povzetku:

• opiše značilnosti Geoparka Karavanke
• pojasni povezavo Geoparka z večjo turistično prepoznavnostjo Koroške in vključenost legend kot zanimivost
• oceni možnost za razvoj zelenega turizma

Pravilno navajanje virov, tako vzetih slik s spleta kakor citiranje.
Svoje ugotovitve in spoznanja lahko napišete v Padletu.


Vrednotenje in povratna informacija:

Dijaki so povratno informacijo podali v Padletu in v živo preko videokonference, kjer smo imeli vodeni razgovor po načelih FSPja.


Refleksija, predlogi za izboljšanje:

Ura je potekala v sproščenem in delovnem duhu. Učenci so sodelovali, pozorno poslušali in opazovali. Menim, da jim je učna tema bila zanimiva, še posebej zato, ker je bilo več različnih oblik dela ter didaktičnih pripomočkov, kar privede do tega, da je delo bolj razgiban. Hkrati pa je bila dijakinja vseskozi aktivna usmerjevalka učne ure, sama pa sem bila le v vlogi opazovalke in sodelovalke. Moteči dejavnik je bila slaba internetna povezava

Preskoči na orodno vrstico